Občina velike Lašče | Velikolaška dežela slikovitih zgodb

Velikolaška dežela leži na območju treh župnij (Velike Lašče, Rob in Škocjan pri Turjaku) in je posejana s številnimi cerkvami in kapelicami. Predstavljajo pomemben del kulturne dediščine ter cilj številnih romarjev in pohodnikov.

Cerkev Marijinega oznanjenja na Veliki Slevici

Turizem Velike Lašče | Cerkev marijinega oznanjenja na Veliki Slevici Cerkev Marijinega oznanjenja na Veliki Slevici | © Boštjan Podlogar

Cerkev na Veliki Slevici je bila zgrajena okrog leta 1680. Na kamnitem portalu je v kronogramu letnica 1733, nad stranskimi vrati pa 1739; verjetno se nanašata na kasnejše preureditve. Skupaj z notranjo opremo in tremi zlatimi oltarji predstavlja zrelo baročno delo. O glavnem oltarju je domačin Jože Javoršek zaneseno zapisal: »Največja lepota slevske cerkve je oltar, ki ga je mogoče primerjati z najlepšimi baročnimi oltarji na svetu. Ko ga zagledaš, se ti zdi kot nebeška slaščica ali prikazen iz nadrealističnih sanj.«

Iz dobe turški vpadov se je ohranila zgodba, ki jo je uporabil Josip Stritar v pesnitvi Turki na Slevici. V njej pove, kako so Turki pridrli pred cerkev in njihov paša je hotel vanjo kar s konjem. Marija je obvarovala svoje svetišče pred skrunitvijo tako, da se je pri vratih konju vdrlo kopito v kamen na pragu. Ta kamen z odtisnjenim kopitom vam bodo pri stranskih vratih v cerkev pokazali domačini še danes.

Danes se lahko do cerkve odpravite peš, s kolesom ali z avtomobilom; mimo poteka tudi Velikolaška kulturna pot.

Cerkev Marijinega rojstva v Velikih Laščah

Turizem Velike Lašče | Cerkev Marijinega rojstva Velike Lašče
Cerkev Marijinega rojstva v Velikih Laščah | © Srečo Knafelc

Cerkev Marijinega rojstva v Velikih Laščah je župnijska cerkev župnije Velike Lašče. Današnja župnijska cerkev je že peta znotraj naselja Velike Lašče. Prvo, verjetno leseno cerkvico so stiški menihi postavili v smeri proti postaji že kmalu po letu 1230. Temeljni kamen pete (sedanje župnijske) cerkve je 13. maja 1856 blagoslovil ljubljanski prošt Simon Ladinig. Nova dvostolpna cerkev, zgrajena v novoromanskem slogu, je bila blagoslovljena 25. oktobra 1857. Blagoslovil jo je upokojeni dekan Vincenc Vovk. Župnija je tedaj štela več kot 3.000 duš.

Mimo cerkve teče Velikolaška kulturna pot. Cerkev z dvema zvonikoma je najbolj prepoznan element velikolaške silhuete.

Turizem Velike Lašče | Župnijska cerkev
Župnijska cerkev v Velikih Laščah iz zraka | © Boštjan Podlogar

Cerkev Sv. Ahaca na Gori

Turizem Velike Lašče | Cerkev Sv. Ahaca 
Cerkev sv. Ahaca na Gori | © Boštjan Podlogar

Cerkev sv. Ahaca je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. Z oltarno plastiko in stensko poslikavo predstavlja gotski slog. Visoka cerkvena ladja ima nekaj gotskih oken in prav takšna vrata. Zvonik stoji posebej, nekaj metrov stran. V času turških nevarnosti, ki so dve stoletji pretresale naše kraje, je imel vlogo relejne opozorilne postaje. V Sloveniji so s signalom o preteči nevarnosti začeli v Kostelu, z dimnimi signali in ognjem prešli prek ribniške Svete Ane in Grmade do Ahaca in od tu naprej proti Ljubljani. Tako lahko še danes vidimo, da je bil njegov prvotni namen obrambni stolp.

Kasneje so na Gori, kot domačini imenujejo markanten hrib, plemiči Auerspergi iz gradu Turjak cerkev prezidali v današnjo obliko v čast zmage nad Turki v sloviti bitki pri Sisku. Med bitko je namreč odločilno vlogo odigral ravno Andrej Turjaški, mladi poveljnik kranjskih strelcev. Sveti Ahac, sicer tudi sam rimski vojak in poveljnik, pa je postal zavetnik znamenitih Turjačanov. S to zmago se je vzpostavilo vojaško ravnotežje v boju proti Turkom, ki so potlej le še redko vdirali na tedanjo Kranjsko in Štajersko.

Danes vlada na Gori pri sv. Ahacu ljubi mir, zato je to priljubljena izletniška točka tudi za družine z majhnimi otroki. Dostop do cerkve je enostaven in je dobro opisan tukaj.

Cerkev Sv. Lenarta v Krvavi peči

Turizem Velike Lašče | Cerkev Sv. Lenarta
Cerkev sv. Lenarta v Krvavi Peči | © Boštjan Podlogar

Podružnična poznogotska cerkev z vaškim pokopališčem leži nad vasjo Krvava Peč z nadmorsko višino 805 m. Cerkev sv. Lenarta naj bi bila postavljena leta 1616. Ima čudovit, barvan, lesen strop, ki naj bi nastal petdeset let pozneje. Leta 1826 so ga prvič obnovili. Strop je spomeniško zavarovan od leta 1998 in sodi med najlepše primerke enostavnih stropov. Pred nekaj leti je bil popolnoma prenovljen.

V cerkvi sv. Lenarta najdemo tudi freske, ki so jih naslikali Trubarjevi krovaški malarji. Več o njih lahko izveste v spodnjem filmu (vir: Zavod Parnas).

Cerkev Sv. Primoža in Felicijana na Zgončah

Turizem Velike Lašče | Cerkev sv. Primoža in Felicijana
Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Zgončah | © Boštjan Podlogar

Podružnična cerkev ima bogato zgodovinsko pričevalnost – je gotske osnove z baročno predelavo arhitekture. Srednjeveške freske, ki prekrivajo stene in obok prezbiterija, so delo furlanskih mojstrov iz druge polovice 15. stoletja. Cerkev ima dva zvonova: bronasti tehta 200 kg, železni pa 500 kg. Izpred cerkve se lahko ob primernem vremenu naužijete lepih razgledov po razgibani dolenjski pokrajini.

 

Pin It

Ponudniki turističnih storitev

Ali ste vedeli?

Ilijev kozolec

Več kot dvesto let star toplar s slamnato streho je bil prvotno narejen brez enega samega žeblja in samo iz tesanega lesa.

Kontaktni obrazec

Pišite nam

Prosimo, zaupajte nam pravi e-naslov, da vam bomo lahko odgovorili.

Občina Velike Lašče

Več o nas

"Ni potrebno, da je to vaš rodni kraj; dovolj je, da ste le nekaj let vdihavali ta zrak. Lašč ne pozabite nikoli! Pravi Laščan pa naj gre kamorkoli, čisto vseeno je: Amerika, Sibirija, Dunaj ali Beograd. Vsa tista čudežna okolica gre z njim."

(Ivan Pucelj)

 
Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče

Pokličite nas

+386 1 788 10 06

Sledite nam na socialnih omrežjih